Proizvodnja surovin in izdelava biodizla in biomaziv za potrebe slovenskega trga
Predstavljen vseslovenski projekt je multidisciplinaren in se nanaša na področje več ministrstev. Predvideva sistemsko analizo potencialov proizvodnje biodizla iz relevantnih kmetijskih rastlin (oljnice) v RS in celovito vertikalno povezavo raziskovalno-razvojnih in gospodarskih partnerjev.
Slovenija je oktobra 1998 podpisala in julija 2002 tudi ratificirala Kyotski protokol s katerim je prevzela obveznost, da bo med leti 2008 in 2012 zmanjšala emisije toplogrednih plinov za 8 odstotkov glede na izhodiščno leto 1986. Obveznost zmanjševanja emisij po Kyotskem protokolu velja za šest skupin plinov in sicer: ogljikov dioksid, metan, didušikov oksid, fluorirane ogljikovodike, perfluorirane ogljikovodike in žveplov heksafluorid. Če želimo izpolniti določila Kyotskega protokola in direktivo 30/2003, bomo morali za Slovenijo zagotoviti vsako leto najmanj 26.000 ton biogoriv.
Dobra biološka razgradljivost, nizka toksičnost, zelo dobre mazalne lastnosti, nizka hlapljivost in visok indeks viskoznosti, ki se mu tudi z aditiviranimi mineralnimi olji ne moremo približati, so glavne dobre lastnosti rastlinskih naravnih olj, iz katerih lahko proizvedemo biodizel.
Na področju vmešavanja biodizla v dizel je zelo pomembno poreklo surovine. Zagotoviti pa je treba tudi stalen dotok surovine za biodizel z ustrezno kakovostjo. Raziskave v svetu se nadaljujejo v smeri iskanja primernih posevkov in izboljšanja pridelka olja obstoječih. Skladno z zagotavljanjem stalnega dotoka surovine z ustrezno kakovostjo le-te je potrebno dodelati tudi tehnologijo proizvodnje biodizla.