Tehnična diagnostika
Tehnična diagnostika se uporablja pri tehnologiji vzdrževanja po stanju in največkrat uporablja vibro-akustične meritve ter analizo olja. Sestavljena je iz štirih področij; zajem in pred-analiza podatkov, diagnostika poškodb, napoved sprememb poškodb po času in ukrepanja.
Zajemanje podatkov je lahko stalno ali občasno. Od tega je odvisno katere senzorje in tehnike bomo uporabili za zajem in analizo podatkov. Za zajem in analizo podatkov obstoja veliko različnih tehnik, zato je potrebno izbiro ustrezne tehnike prilagoditi potrebam izbranega tehničnega sistema. Po zajemu in pred-analizi podatkov pristopimo k izločitvi značilk poškodb in tvorjenju vektorja značilk. Vektor značilk nato obdelamo z različnimi metodami umetne inteligence, ki se uporabljajo v diagnostiki. Rezultat obdelave značilk je diagnostika poškodbe z identifikacijo vzroka poškodb ter velikosti in intenzivnosti poškodbe v tribološkem kontaktu. S procesom identifikacije spremljamo tudi trende naraščanja indikatorjev poškodb, ki jih nato obdelamo z metodami za napoved spremembe poškodbe po času. Na osnovi napovedi sprememb, lahko napovemo stanje poškodbe in čas za sanacijo le te. Ukrepe, po nastali poškodbi, lahko izvede strokovnjak v vzdrževanju ali avtomatski sistem na podlagi predhodnih znanj o poškodbah, ki so shranjena v banki podatkov.
Razvoj tehnologij vzdrževanja po stanju z uporabo tehnične diagnostike:
- Raziskava in razvoj on-line sistema za zajemanje in analizo zajetih podatkov.
- Raziskava in razvoj sistema za on-line določevanje značilk za identifikacijo poškodb na najbolj kritičnih gibajočih elementih rotacijskih strojev v začetnem stanju.
- Raziskava in razvoj napovednih tehnik.